2. in 3. februar 2007

Avtor 

Vsebina 

ocena

D. Kobal

Uvod: Od nekaj praktičnih napotkov bomo preko kolaža idej o napovedanih reformah izobraževanja učiteljev prišli do temeljnih vprašanj o tem, kdo in kakšno matematiko sploh potrebuje. Postavili bomo tudi par provokativnih in diskutabilnih odgovorov, ki jih ponuja moderna tehnologija, ter zaključili z ugotovitvami modernega nevrologa Manfreda Spitzerja, ki ponavlja, da ...poti do znanja za lene preprosto ni.

4.68

  P. Šemrl

Problem invariantnih podprostorov: To je eden znamenitih odprtih matematičnih problemov prejšnjega stoletja.

4.63

T. Golež

Ultrazvočni slednik – uporabno učilo za fiziko IN matematiko: Ultrazvočni slednik je priprava, ki s kratkimi piski ultrazvoka meri, kako daleč od nje se nahaja telo. Lego telesa zmore izmeriti celo do stokrat na sekundo. Ustrezen računalniški program, ki ga je pri nas napisal dr. Slavko Kocijančič iz Pedagoške fakultete, nam tako omogoča meritve gibanja telesa ob hkratnem izpisovanju grafov x(t), v(t) in a(t) za to gibanje. Grafi realnega dogajanja so lahko dobro dopolnilo in motivacija poglavjem o funkciji, linearni funkciji, kvadratni funkciji, eksponentni funkciji in celo infinitezimalnem računu. Prav je, da tudi učitelji matematike vedo, kaj vse zmorejo s sodobno (in sploh ne predrago) tehnologijo dandanes meriti učitelji fizike. Smiselno bi bilo, da bi nekaj teh novosti uvedli tudi pri pouku matematike ali vsaj skušali bolj povezati poučevanje obeh predmetov.

Preprosta uporaba učila in programa ter njuna uporabnost bosta slušateljem predstavljeni s poskusi in meritvami, ki bodo osnova predavanja. Predvidevamo, da bodo udeleženci seminarja tudi sami lahko preizkušali predstavljeno merilno opremo.

3.92

  P. Potočnik

Priložnosti in izzivi v finančni matematiki: Vlaganje v vrednostne papirje je v svojem bistvu igra na srečo. Kljub temu pa lahko s premišljenim izborom naložb tveganje zmanjšamo. Ogledali si bomo preprost model finančnega trga, v katerem lahko z metodami verjetnostnega računa poiščemo portfelj naložb, ki ima ob danem pričakovanem donosu najmanjše tveganje. Ob zaključku bo na kratko predstavljen novi, bolonjski študijski program finančne matematike, ki ga bomo v akademskem letu 2007/08 pričeli izvajati na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

3.67

S. Strle

O vozlih: Kdaj je zavozlana vrvica res zavozlana? Z vozli se vsi ubadamo že od malih nog. Vozel, ki ga zavežemo z vrvico, lahko seveda tudi odvežemo, če ga le nismo preveč zategnili. Zanimalo pa nas bo, ali je to še vedno mogoče, če konca vrvice fiksiramo ali pa staknemo. V slednjem primeru dobimo vozel, zavozlan v krožnico. Ogledali si bomo, kako predstavimo take vozle in kdaj dve predstavitvi ustrezata istemu vozlu. Izpeljali bomo tudi nekaj invariant, ki jih lahko uporabljamo pri razlikovanju vozlov.

4.67

D. Kobal

Od obodnega kota do magičnega kroga: Redko se eleganca in moč logične misli ter navdih intuicije tako lepo združita kot pri klasični geometriji. Z upoštevanjem najpreprostejših (geometrijskih) dejstev že v nekaj korakih pridemo do fascinantnih spoznanj o urejenosti in odnosih sveta (geometrije).

4.60

  Z. Zupančič

Predavanje EX CHATEDRA ne obstaja: Govorili bomo o pristnem stiku predavatelja z občinstvom, o navdihovanju občinstva, o dobri pripravi na predavanje,  o uporabi pomagal, predvsem računalniških projekcij ter o navdihu govorca in odgovarjanju na neprijetna vprašanja in na druge ad hoc izzive iz občinstva, pri čemer izpostavljeni uporabi veščino pravice do premisleka, preden odgovori.

4.74

SREČANJE KOT CELOTA

4.58

29. in 30. september 2006

Avtor 

Vsebina 

ocena

S. Klavžar

Metoda dvojnega štetja: Pogosto lahko na dani razred objektov pogledamo iz dveh različnih zornih kotov ter na osnovi tega na dva načina preštejemo objekte. Temu splošnemu principu pravimo metoda dvojnega štetja. Njena uporaba je najbolj pogosta v kombinatoriki, neredko pa je zelo koristna tudi na drugih področjih matematike. Poseben - zelo uporaben - primer te metode je eno izmed osnovnih pravil kombinatorike, pravilo štetja parov. Na predavanju si bomo ogledali nekatere značilne primere uporabe metode dvojnega štetja.

4.87

M. Jerman

Igra Sudoku: V zadnjih nekaj letih postala zelo popularna igra Sudoku. V krajšem predavanju si bomo ogledali nekaj vprašanj (in tudi kašen odgovor), ki se porajajo (matematiku) ob igri Sudoku, npr.: 1. Od kod prihaja igra Sudoku? 2. Kakšne so strategije za reševanje igre? 3. Koliko bistveno različnih je tablic Sudoku je možnih? 4. Kako je z računalniško zahtevnostjo reševanja? Ali je pri reševanju boljši "logični način" ali način, kjer preverimo vse možnosti?  

4.04

T. Zwitter

Struktura in nastanek naše Galaksije: Naša Galaksija predstavlja odličen kozmološki laboratorij, saj se je precej njenih zvezd rodilo že v zgodnji fazi razvoja vesolja, obenem pa so njihove oddaljenosti od Zemlje relativno majhne. Dejstvo, da smo tudi sami del Galaksije in se skupaj s Soncem gibljemo okoli njenega središča, otežuje sestavljanje koherentne slike. Deli Galaksije so zakriti našemu pogledu, ne poznamo vektorjev položaja in hitrosti za reprezentativno število zvezd. Predstavili bomo nekatere nove rezultate na tem področju, zlasti odkritje tokov zvezd. ki so nastale v drugih galaksijah in merjenje hitrosti in lastnosti velikega števila zvezd,ki ga izvajamo v okviru projekta RAVE (Radial Velocity Experiment). 

3.43

P. Šemrl

Dve temi za matematični krožek: Predstavili bomo dve temi, ki sta primerni za obravnavo na matematičnih krožkih. 

4.51

D. Kobal

E-um I, II: Računalnik, ravnilo in šestilo pri pouku matematike. 

4.33

Z. Z. Divjak

Problemi vzgoje v sodobnem času: Kaj so glavne naloge vzgoje? Ali so otroci sploh še sposobni slediti etičnim normam, vrednotam, avtoriteti? Danes je vedno več nesrečnih otrok. Po sreči hrepenijo s pomočjo alkohola, cigaret, droge, nasilja, da bi svojo notranjost opremili z drugačno sliko. Po moje je najvažnejša naloga vzgoje, otroku pomagati poiskati njegov smisel v življenju. To pa je pot odraščanja, nabiranja izkušenj. Te izkušnje potrebuje, da začne razumeti samega seebe in vse druge, s katerimi želi vzpostaviti takšne odnose, ki boodo zanj čim bolj zadovoljivi. Vsako obdobje otrokovega razvoja pa zahteva svoje. Na to odrasli radi pozabimo. Ker je tempo življenja prehiter, se to pozna tudi pri zahtevah naših otrok. Najreje bi videli, da bi že "vse znali", otroci pa ostanejo zaradi mmnžice informacij in napačnih vsebin doživljajsko prazni, čustveno osiromašeni in ob vsem izobilju zdolgočaseni mladostniki.  

4.83

SREČANJE KOT CELOTA

4.60

Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko UL