Prvi del seminarja Moderni izzivi poučevanja matematike za učitelje matematike je potekal 25. in 26. septembra 2009, drugi del pa 5. in 6. februarja 2010. Prisotnih je bilo skupaj 80 udeležencev.
V spodnji tabeli so prikazani avtorji s predstavljenimi temami in povprečnimi ocenami udeležencev:
5. in 6. februar 2010 |
||
Avtor |
Vsebina |
ocena |
P. Pavešič |
Topologija ploskev Poskus nazorne razlage (topološke) klasifikacije ploskev. (Gradivo) |
4,53 |
P. Šemrl |
Karte in matematika Prikazali bomo magični trik s kartami. Potem pa skupaj poiskali matematično ozadje. |
4,84 |
M. Spitzer |
O učenju Predavanje znanega nemškega nevro-psihologa, o zakonitostih umskega razvoja. Predavanje je bilo v angleščini. V prilogi si lahko preberete nekaj uvodnih misli. |
4,90 |
B. Hvala |
Diofantske Steinerjeve trojke Geometrijski aplet v zvezi s Steinerjevim porizmom nas bo privedel do preprostega matematičnega problema. V iskanju rešitve se bomo sprehodili skozi raznovrstne matematične pokrajine. Na poti bomo srečali inverzijo, dvorazmerja, Steinerjevo enakost, konveksne funkcije, racionalne ničle polinomov s celimi koeficienti, Diofantske enačbe, verjetnostni račun, program za prepoznavanje celoštevilskih zaporedij, Pitagorejske in njim podobne trojice ter trikotniku pričrtane krožnice. Začetno vprašanje bo dobilo odgovor, a hkrati odprlo niz novih vprašanj. Ta nas bodo povabila v še bolj eksotične matematične pokrajine. |
4,83 |
P. Šemrl |
Predstavitev Taove knjige Terence Tao (dobitnik Fieldsove medalje leta 2006) je pri 15 letih napisal knjigo z naslovom Solving mathematical problems, a personal perspective. To knjigo naj bi prebral vsak učitelj matematike. Zakaj? Odgovor bomo spoznali na predavanju. |
4,81 |
A. Ihan |
Telo v družbeni stiski Človeško telo, kot tudi telo katerekoli živali, je izjemno usklajen (u)stroj, ki v vsakem trenutku hkrati opravlja tisoče medsebojno prepletenih funkcij - leta in desetletja skorajda brez okvar. Če bi katerokoli tehnično napravo primerjali s človekovim telesom, in upoštevali količino sestavnih delov in funkcij, po drugi stran pa število okvar in potrebnih popravil, bi tudi statistično zlahka ugotovili, kako neverjetno popolno smo zgrajeni v primerjavi s katerokoli tehnično napravo. In tudi, ko telo pride v okoliščine, ki presegajo normalne, se telo z neverjetno lahkoto prilagodi in vzpostavi svoje običajno stanje. Telo neredko presenetijo sunki, ki izredno spremenijo normalne pogoje delovanja tkiv in organov, pa naj gre za vdor mikrobov – okužbo; ali hudo mehansko silo – poškodbo; ali pa za izjemen napor ali obremenitev, kot je maratonski tek. V takih primerih telo samodejno spremeni stotine svojih funkcij in jih koordinirano osredotoči v dejavnosti za optimalno prilagoditev spremenjenim razmeram z namenom, da bi se zapletena in kompleksna skladnost funkcij, ki ji pravimo življenje, nadaljevala. Včasih pa so obremenitve večje od zmožnosti telesa, da jih nevtralizira in vzpostavi normalno stanje funkcioniranja. Medicina se v glavnem ukvarja z akutnimi obremenitvami (na primer krvavitev), ki lahko v kratkem času privedejo do razpada telesnih funkcij. Poleg velikih in očitnih obremenitev, ki jih jasno občutimo in jih znamo preprosto povezati z nastankom te ali one bolezni (razne okužbe, zožene žile, srčno popuščanje) pa nekatere druge obremenitve za organizem niso tako travmatične, da bi naglo povzročile neposredno ogroženost, pač pa zaradi dolgotrajnosti delovanja obremenijo organizem tako, da se mora »ukvarjati« v glavnem le še z nevtralizacijo obremenitve – in zato zmanjka časa in energije za druge življenjske funkcije. To posledično okvari funkcioniranje organizma in privede do trajnih motenj v njegovem delovanju. Zlasti obremenitve, ki služijo reprodukciji družbenih razmerij (nezdravo in pretirano delo, izkoriščanje znotraj družbenih in socialnih hierarhij, ekonomska, socialna, zdravstvena, spolna, ideološka, generacijska... neenakopravnost / izkoriščanost). |
4,71 |
SREČANJE KOT CELOTA |
4,93 |
|
25. in 26. september 2009 |
||
Avtor |
Vsebina |
ocena |
P. Pavešič |
Po poteh Bolonje Zakaj in kako smo sli v prenovo in kaj smo na koncu dosegli Razlozili bomo katere pomankljivosti prejsnjega univerzitetnega izobrazevanja poskusa odpraviti bolonjska prenova. Opisali bomo potek prenove na razlicnih ravneh in tezave s katerimi smo se pri tem ukvarjali, se posebej pri prenovi pedagoskih programov. Na koncu bomo na kratko predstavili spremembe pri novem studijskem programu pedagoske matematike. (Gradivo) |
4,63 |
B. Lavrič |
Večkotniki med krožnicama Obravnavali bomo večkotnike, ki so hkrati tetivni in tangentni, zveze med njihovimi očrtanimi in včrtanimi krožnicami (npr. Eulerjeva in Fussova formula) ter Ponceletov porizem. |
4,55 |
B. Marentič Požarnik |
Vloga dialoga pri učenju matematike Dialog ima v učenju matematike že dolgo zgodovino, vsaj od Sokrata dalje; v novejšem času pa njegovo nenadomestljivo vlogo pri doseganju poglobljenega znanja z razumevanjem poudarjajo tudi kognitivno in konstruktivistično naravnane teorije. Kljub temu raziskave in opažanja kažejo, da je vloga pogovora v pouku pogosto zapostavljena ali pa se izvaja na tak način, da ne prispeva h globljemu razumevanju (t.im. psevdopogovor). Ob prepletanju predavanja, obravnave primerov in razprave bomo analizirali, kaj spodbuja in kaj ovira širše uveljavljanje produktivnega dialoga pri pouku, posebej še pri matematiki. (Iz knjige: Marentič Požarnik, Plut Pregelj: Moč učnega pogovora. Ljubljana: DZS 2009). (Gradivo) |
3,67 |
S. Klavžar |
O praktičnem problemu in matematičnih vidikih Hanojskega stolpa Preko igre bomo najprej spoznali elementarni problem Hanojskega stolpa. Hanojske stolpe pogosto najdemo v knjigah iz rekreacijske matematike, nekatere knjige celo v svojem naslovu prodajajo ta problem. Pogled v te knjiga praviloma predstavlja dokajšnje razočaranje, saj je problem opisan le površno in sploh ne zaznamo, da gre pri tem za kaj več kot za problem, ki je postal slaven zaradi zgodbe o menihih, ki prekladajo zlate diske. Na predavanjih bomo poskusili spremeniti opisano sliko. Spoznali bomo različne matematične vidike tega problema in videli, da ponuja atraktivne povezave z, na primer, teorijo števil, kombinatoriko, teorijo grafov in teorijo algoritmov. |
4,88 |
A. Bauer |
Dokazujemo s programi in programiramo z dokazi Logika in računalništvo sta tesneje povezana, kot bi mnogi pričakovali. Spoznali bomo Curry-Howardovo korespondenco, ki vsakemu dokazu priredi neki program, in vsakemu programu neki dokaz. Tako lahko "računamo z dokazovanjem" in "dokazujemo z računanjem". Ogledali si bomo tudi dokazovalni pomočnik Coq, katerega delovanje sloni na Curry-Howardovi korespondenci. |
4,60 |
SREČANJE KOT CELOTA |
4,68 |
Kratka predstavitev predavateljev na seminarju 2009/2010:
Sandi Klavžar | Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko UL in na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM |
Boris Lavrič | Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko UL |
Barica Marentič Požarnik | Zaslužna profesorica (upokojena) na Filozofski fakulteti UL |
Petar Pavešič | Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko UL |
Andrej Bauer | Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko UL |
Peter Šemrl | Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko UL |
Manfred Spitzer | Profesor nevro-psihologije in direktor psihiatrične klinike na Univerzi v Ulmu, Nemčija, pisatelj in predavatelj. Eden vodilnih nemških in svetovnih nevro-psihologov. Avtor knjig s področja učenja in razvoja možganov. |
Bojan Hvala | Docent na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM |
Alojz Ihan | Profesor na Medicinski fakulteti UL, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, zdravnik in pisatelj |