25. in 26. januar 2013

Avtor 

Vsebina 

ocena

P. Pavešić

Topologija v robotiki

Robotika je veda, ki se ukvarja z načrtovanjem, konstruiranjem in krmiljenjem robotov. Gre za izrazito interdisciplinarno področje, ki združuje mnoga inženirska in računalniška znanja, uporablja pa tudi matematične rezultate in metode iz geometrije, analize, numerike in teorije algoritmov.

Na predavanju bomo predstavili dva topološka problema, ki izvirata iz robotike. Prvi obravnava znano težavo, da pri robotskih napravah, ki imajo rotacijske elemente vedno obstajajo lege, pri katerih se naprave v določenem smislu zaskočijo. Izkaže se, da so problematične točke natanko singularne točke t.im direktne kinematične preslikave, s pomočjo topologije pa lahko razložimo, zakaj se singularnim točkam ni mogoče izogniti.

Drugi primer je povezan z izdelavo navigacijskih načrtov za robote, kjer moramo na podlagi informacije o izhodiščni in ciljni legi robotske naprave določiti zaporedje premikov, ki bo napravo prevedla iz ene lege v drugo. Izkaže se, da tega v splošnem ni mogoče narediti z enim samim zveznim načrtom, kar nas pripelje do pojma topološke kompleksnosti sistema.  (Gradivo)

4.71

T. Košir

Arbitraža na finančnih trgih in teorija verjetnosti

Spoznali bomo nekatere osnovne ideje o uporabi teorije verjetnosti na finančnih trgih. (Gradivo)

3.71

P. Kovačič Peršin

Etična odgovornost človeka in učitelja

Sodobno globalno družbo označujejo kritični misleci kot družbo anomije – brezzakonja (nomos /grško/ = red, zakon). Ob vseh mednarodno sprejetih deklaracijah o človekovih pravicah in demokratičnih standardih se človeštvo pogreza v družbeni nered, ker črka zakona sama po sebi ne zagotavlja družbenega reda. Človek ravna po etičnih normah iz osebnega prepričanja, ne iz prisile zakona. Obstoj ali neobstoj vladavine prava je zato v osnovi vprašanje etične zavesti posameznikov in splošno sprejetih moralnih standardov določene družbe. Brez tega ostanejo zakoni mrtvi predpisi. In če hočemo zgraditi humano družbo in preseči obstoječo krizo, je nujna moralna preobrazba človeka in s tem družbe.

Filozofsko in antropološko gledano postaja človek humano bitje šele z etično uzavestitvijo. Torej je etično ravnanje tisto, ki družbo kot humano šele vzpostavlja. Nosilec etične zavesti pa je oseba in je torej od posameznikove moralne drže odvisna humanost družbenega življenja.

Etično zavest človek oblikuje v odnosu z drugim, ker je človek soodnosno bitje. V medsebojnosti razvije posameznik skrb in odgovornost za drugega. Zato je za oblikovanje moralne zavesti bistvena prav vzgoja otroka. V procesu vzgoje se v odnosu med starši ali vzgojitelji in otrokom vzpostavijo etične norme na osnovi prebujenega altruizma do drugega človeka. Tako otrok usvoji moralne vrednote kot samoumevne in brezpogojne vzorce obnašanja. Zave se, da pravic ni brez dolžnosti in da je odgovornost za drugega temelj sožitja. - Ti dve vrlini pa sta osnovi za vzpostavitev humane družbe.

4.32

D. Kobal

Ploščina parabolnega odseka

Ogledali si bomo eleganten in elementaren ter več kot 2200 let star Arhimedov izračun/dokaz za ploščino parabolnega odseka. Lep je tako dokaz kot rezultat. Dokaz nam na pregleden in intuitiven način približa moderni pojem konvergence, rezultat pa 'poglobi' razumevanje tako enostavnega koncepta, kot je ploščina trikotnika.

4.88

P. Potočnik

Nekaj matematičnih in statističnih 'paradoksov'

Kako lahko novo zgrajena cesta povzroči cestne zastoje in podobne presenetljive zgodbe iz vsakdanjega življenja.

4.93

B. Japelj Pavešić

TIMSS - o pouku matematike pri nas in po svetu

Razlike v znanju in priložnostih za učenje matematike pri učencih v Sloveniji in po svetu - vsebinska analiza TIMSS 2011 in TIMSS 2008 za maturante

Glede na mednarodne primerjave, v Sloveniji znanje matematike od leta 1995 v osnovni šoli stalno raste, v gimnaziji pa je do leta 2008 precej padlo.

Obenem tudi v OŠ nič ne napreduje najzahtevnejše znanje najbolj sposobnih učencev. Matematika zaostaja za uspešnejšim naravoslovjem. V prispevku bomo predstavili tiste vsebine in rezultate mednarodnih preizkusov znanja matematike TIMSS, ki pri nas odstopajo od drugih primerljivih in uspešnih držav.

Na vsebine, ki se mednarodno izkazujejo kot zahtevnejše, bomo pogledali skozi slovenski učni načrt za matematiko, posebej na prehodu v srednjo šolo. Poskušali bomo pokazati, koliko naš učni načrt za zaključek OŠ in SŠ sploh omogoča, da učenci pridobijo zahtevnejša znanja in opozorili na problem svobodne interpretacije učnega načrta pri določanju zahtevnosti poučevanih vsebin. (Gradivo)

4.70

B. Žorž

Vzgoja odpornosti  

Zanimiva vzgojna tema, ki oblikuje in odraža družbene norme in se tesno navezuje tudi na etična vprašanja.

Pojem 'odpornost' smo iz vzgoje skoraj odpravili, ohranja ga le še medicina, pa še ta nekako 'sramežljivo' v ozadju, pod močnim vplivom farmacevtske industrije. V športu ga poznamo v vsej polnosti v pomenu 'kondicije'. Pomemben izziv je: kako ponovno usmeriti pozornost staršev in učiteljev v odpornost.

4.41

SREČANJE KOT CELOTA

4.92

21. in 22. september 2012

Avtor 

Vsebina 

ocena

D. Kobal

Ponovno o stožnicah

Ogledali si bomo dve ali tri preproste, lepe, stare, geometrijske ideje, ki o pomenu parabole, elipse, ... povedo tudi tisto, kar enačbe rade zamolčijo.

4,94

R. Drnovšek

 Parrondov paradoks

Španski fizik Parrondo si je leta 1996 izmislil dve igri s kovanci, za kateri velja naslednje: če igramo samo eno, potem slej ko prej začnemo izgubljati (verjetnost dobitka je manjša od 0.5), če pa izmenično igramo eno in drugo igro, potem zmagujemo (verjetnost dobitka je večja od 0.5). Pri prvi igri mečemo nepošten kovanec, pri katerem pade cifra z večjo verjetnostjo kot grb. Dogovorimo se, da zmagamo, če pade grb. Taka igra seveda ni zmagovita. Bolj zapletena je druga igra, v kateri mečemo dva nepoštena kovanca. Obravnavali jo bomo kot markovsko verigo s tremi stanji.

3.47

D. Hederih

Tehnike za vzpodbujanje ustvarjalnosti

Predstavili bomo kriterije ustvarjalnosti in nekaj osnovnih tehnik za spodbujanje le-te. Spoznali bomo Tehniko nenavadnih uporab, Tehniko prisilne povezave, Tehniko enostavne matrike in se seznanili z nekaterimi drugimi tehnikami, na primer Nevihto možganov. Če bosta volja in čas dopuščala, bomo tudi v vlogi preizkušancev Testa humorja.

3.91

J. Kališnik

 Uvod v neevklidsko geometrijo

Primerjali bomo evklidsko, sferično in hiperbolično geometrijo. Mnogi znani izreki, kot sta na primer Pitagorov izrek in izrek o vsoti kotov v trikotniku, veljajo tudi v neevklidski geometriji, vendar pa v malce drugačni obliki.

4.71

D. Kobal

 ICME - 12

V Seulu je od 8. do 15. julija 2012 potekal 12. mednarodni kongres matematičnega izobraževanja. Na kratko bomo predstavili nekaj utrinkov iz zgodovine ICME (International Congress on Mathematics Education), nekaj vtisov o gostujoči deželi in razmišljali, kako se na tako velikem kongresu odraža kakovost matematičnega poučevanja po svetu.

4.80

M. Kramli

Urejeni starši, stabilni otroci

4,90

SREČANJE KOT CELOTA

4,70