Seminar Moderni izzivi poučevanja matematike za učitelje matematike in vse, ki jih omenjena tematika zanima je potekal 23. in 24. septembra 2005 in 3. in 4. februarja 2006. Skupno število udeležencev je bilo 88.

V spodnji tabeli so prikazani avtorji s predstavljenimi temami:

 

23. in 24. september 2005

Avtor 

Vsebina 

ocena

D. Kobal

Uvod

4.87

B. Lavrič

Gibljivost poliedrov: Obravnavali bomo Cauchyjev izrek o togosti konveksnih poliedrov in sorodne rezultate o gibljivosti poliedrov in poliederskih ogrodij. 

3.98

M. Jerman

Iz zgodovine matematike: O (sodih) popolnih številih... ( povzetek)

4.65

M. Bajuk

Tehnika govorjenja - Bi Pavarotti prevpil 30 srednješolcev?

4.56

P. Legiša

Matrike v mehaniki in optiki: Obravnavali bomo vztrajnostni moment sistema masnih točk in Gaussovo optiko z 2x2 matrikami. 

3.21

D. Kobal

Razmišljanje in zabava s čisto pravim Tantrix-om: Pred letom dni smo spoznali zanimivo igro, ki temelji na idejah kombinatorike in je znana pod imenom Tantrix. S preprostostjo pravil in velikim bogastvom problemov (tudi še nerešenih) igra ponuja privlačno urjenje koncentracije, logike, domišljije, prostorske predstave, intuicije... Po dolgem času je ta lepa didaktična igra dostopna tudi v Sloveniji. Ob sponzorstvu Prometej d.o.o. se bomo poigrali s pravimi (bakelitnimi) Tantrix ploščicami in si zastavili še nekaj zanimivih vprašanj. Če imate možnost, lahko na to urico povabite tudi otroke, ki jih ne bo težko motivirati... in kaj veste, mogoče tako vzplamti kaka mlada ljubezen do matematike...  (Povezava na Tantrix.si)

4.75

I. Škamperle

Filozofija narave. Disciplina razuma, lepota razmerij in oblik: Govorili bomo o pitagorejskem platonizmu v najširšem smislu, o pojmovanju harmonije in proporcionalnosti, o filozofskem razumevanje pojma simetrije, o zlatem rezu in o matematično - geometrijski lepoti v naravi, od majhnih ravni pri rastlinah do velikega vesolja. Prav ti pogledi so navduševali umetnike v renesansi, od arhitektov do velikih idej v kozmologiji (Kopernik, Kepler). 

4.16

SREČANJE KOT CELOTA

4.51

3. in 4. februar 2006

M. Strojin

Motivacija in frustracija skozi dinamiko učenja (matematike): 

Kaj je motivacija, pomembnejši dejavniki, ki nanjo vplivajo:  motivacija in paradigma učenja; znanje ima objektivno vrednost; znanje ima subjektivno vrednost; kaj proučuje psihologija motivacije; različne teorije;  različne razlage motivacije (behaviouristične, socialne, kognitivne, humanistične, konstruktivistične) in njihov vpliv na šolo; motivacija in radovednost;  motivacija in storilnost v povezavi s teorijami samopodobe; motivacija in strah; zmanjševanje strahu v šoli; ustvarjalnost; motivacijski dejavnik za učitelja. Gradivo 1. Gradivo 2

4.69

R. Kroflič

Matematika - del splošne izobrazbe ali pragmatična vednost? (Motivacija za učenje matematike v javnem šolstvu)

V obdobju antike predstavlja ideal humanistične (danes bi rekli splošne) izobrazbe »paideia«, po antičnem vzoru pa v srednjem veku nastane koncept »septem artes liberales«. Oba koncepta v jedro humanističnih znanj uvrstita aritmetiko in geometrijo. Tudi v času nastanka prvih univerz (enajsto stoletje), ki se pojavijo kot civilne združbe »svobodnih iskalcev resnice«, je matematika pojmovana kot del splošne izobrazbe, univerzitetni diskurz pa ohranja zavidljivo raven motivacije za učenje. Devetnajsto in dvajseto stoletje izpostavita množičnost šolanja (danes govorimo celo o vseživljenjskem izobraževanju kot preživetveni strategiji), v zvezi z njim pa tudi uporabno vrednost znanja. Ta usmeritev se pozna tudi v utemeljevanju motivacijske vrednosti posameznih znanj - tudi matematične pismenosti. Predpostavka, da se bodo dijaki in študentje bolj zavzeto učili matematike, če bo učitelj znal izpostaviti njeno neposredno uporabno (»življenjsko«) vrednost, pa bistveno ne pripomore k dvigu njihove motivacije. S pomočjo analize socializacijskih premikov, vrednostne usmeritve mladine in identitetnih sprememb v drugi polovici dvajsetega stoletja bomo problematizirali trditev o motivacijski vrednosti uporabnega znanja in poskušali podati razloge za nujno obuditev klasičnega akademskega diskurza.

4.11

V. Vukašinovič

Skrivnosti magičnega kvadrata: 

Po legendi so magični kvadrat poznali že 2000 let pred našim štetjem. Bil je predmet različnih umetniških upodobitev, matematiki pa še danes niso prepričani v kolikšnih različnih oblikah se pojavlja kvadrat 5. ali višjega reda in tako vse do današnjih dni uspešno brani svoj pridevnik "magični". Gradivo 1. Gradivo 2.

4.19

T. Tomaš

Identifikacijska števila in črtne kode : 

Danes si brez identifikacijskih števil sploh ne znamo predstavljati življenja. Mogoče se zdi trditev prehuda, toda brez številke transakcijskega računa, davčne številke, številke zdravstvenega zavarovanja, EMŠO itd. ne gre. To so primeri identifikacijskih števil. Predstavljena bo sestava različnih idntifikacijskih števil (npr. šifre na maturi). Pogledali si bomo, zakaj in kako jim dodajamo kontrolne številke. Zraven identifikacijskih števil ponavadi vedno vidimo črtno kodo, zato bomo pogledali, kako so te zgrajene. Na koncu pa bomo ugotavljali, kako lahko to temo vnesemo v pouk (predstavljena bo praktična izkušnja). Gradivo 1. Gradivo 2.

4.30

B. Hvala

I, kje si?: 

O središču včrtane krožnice trikotnika pri danih težišču in višinski točki.

Pri danih točkah G in H v ravnini bomo opazovali družino trikotnikov, ki imajo težišče v točki G in višinsko točko v točki H. Vsi trikotniki iz te družine imajo skupno središče očrtane krožnice O. To sledi iz znanega Eulerjevega rezultata iz leta 1765. Kako pa je s središči včrtanih krožnic I? Odgovor na to vprašanje je star komaj dobrih 20 let in ga po avtorju, avstralskem matematiku A. P. Guinandu, imenujemo Guinandov izrek. Z računalniškim eksperimentiranjem bomo najprej postavili hipotezo o množici središč vcrtanih krogov trikotnikov iz omenjene družine, nato pa si bomo ogledali glavne korake v Guinandovem dokazu.

4.80

D. Kobal

Matematika med intuicijo in abstrakcijo: 

Abstraktne matematične trditve so pogosto le do kraja premišljene in do bistva olupljene intuitivne ideje. Genialnost, lepota in moč matematičnega mišljenja se odražajo tudi v Leonardo da Vinci-jevem saper vedere, ki odraža neskončno kompleksnost posledic in pomenov najpreprostejših resnic: Dva primera.

4.89

SREČANJE KOT CELOTA

4.65

Ob ocenah slušateljev se bomo, upam, zamislili vsi. Tudi nad tistimi bolj skritimi razlogi, ki, kot se zdi, prinašajo konstantno nekoliko nižje ocene bolj zahtevnim matematičnim temam.

Kratka predstavitev predavateljev na seminarju 2005/2006:

Boris Lavrič

Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani  

Marjan Jerman Asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani  
Marcos Bajuk Solist in učitelj solo petja
Peter Legiša Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani  
Igor Škamperle Docent (sociologija, zgodovina znanosti) na Filozofski fakulteti v Ljubljani
Marja Strojin Znana psihologinja
Robi Kroflič Izredni profesor na Filozofski fakulteti UL
Vida Vukašinovič Študentka 4. letnika pedagoške matematike na FMF UL
Tatjana Tomaš Profesorica matematike na Splošni in strokovni Gimnaziji Lava v Celju  
Bojan Hvala Docent na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru
Damjan Kobal Docent na FMF UL

 


Nazaj na osnovno stran