Prvi del seminarja Moderni izzivi poučevanja matematike za učitelje matematike in vse, ki jih omenjena tematika zanima je potekal 21. in 22. septembra 2007, drugi del pa 1. in 2. februarja 2008. Prisotnih je bilo skupaj 120 udeležencev.
V spodnji tabeli so prikazani avtorji s predstavljenimi temami in povprečnimi ocenami udeležencev:
1. in 2. februar 2008 |
||
Avtor |
Vsebina |
ocena |
D. Kobal |
Uvod: Nakaj informacij. Želve: Ob primeru preproste otroške namizne igre bomo primerjali intuitivno z abstraktim, primerjali ter povezovali moč računalnika in razuma - torej občudovali matematiko. |
4.67 |
A. Bauer |
O ordinalnih številih: Spoznali bomo pojem ordinalnih števil na zabaven in priljuden način. Ordinalna števila bomo predstavili z diagrami. Z njimi bomo merili dolžino vrste čakajočih pred okencem v državnem uradu in ugotovili, da je lahko ena neskončna vrsta daljša od druge neskončne vrste. Nazadnje bomo z ordinalnimi števili Herkulesu pomagali, da premaga hidro in ji poreže vse glave. |
4.62 |
R. Drnovšek |
Iracionalnost števila e:Ogledali si bomo preprost geometrijski dokaz iracionalnosti števila e. Izpeljali bomo tudi spodnjo oceno za razdaljo števila e do danega racionalnega števila. |
3.49 |
U. Rihtaršič |
Evolucija skozi oči matematika: Katera vrsta danes živečih opic je človekov najbližji sorodnik? Ali je mogoče, da so v resnici različne vrste opic med sabo bolj sorodne kot s človekom? Na ti dve vprašanji znanstveniki iščejo odgovor že zelo dolgo. V različnih obdobjih zgodovine so zagovarjali različna mnenja. Katero od njih je najbližje resnici, bomo poskušali ugotoviti tudi mi – tokrat z matematičnim pristopom. Spoznali bomo, kako lahko procese mutacij, ki potekajo v molekuli DNK in so vzrok za nastanek različnih vrst, predstavimo z matematičnimi modeli. Z njihovo pomočjo in z uporabo podatkov, ki jih dobimo iz DNK zaporedij danes živečih vrst, lahko potem narišemo rodoslovno drevo, ki nam pove, kakšni so bili odnosi med temi vrstami tekom evolucije. |
3.42 |
A. Drobnič Vidic |
O statistiki v šoli Statistika kot samostojna znanstvena veda se je po drugi svetovni vojni izjemno razvila, rezultate njenega razvoja pa izkorišča praktično vsaka znanstvena disciplina. Po pomoč k statistiki se zatekajo tudi razne strokovne službe, od mnogih področij državne uprave do oddelkov za raziskave v podjetjih. Poučevanje statističnih vsebin je zato vse pomembnejše, a zahtevno predvsem zaradi raznolikosti in matematičnih temeljev. Zgodovinsko ozadje poučevanja statistike, trenutni podatki o statistiki v šoli in novi trendi poučevanja bodo poslušalcem omogočili lažje odločanje, katera statistična znanja učenci določene stopnje izobraževanja potrebujejo in kako izvesti čim kakovostnejši pouk statističnih vsebin v danem okolju. Praktični primeri in problemi, razni pripomočki in že uveljavljeni zgledi dobre prakse pa bodo učiteljem olajšali delo. |
3.98 |
B. Hvala |
Razkrinkajmo skrivnostno krivuljo: sprehod skozi nekatere novejše rezultate iz geometrije trikotnika Kot rezultat sorazmerno preprosto formuliranih problemov v zvezi s trikotnikom se nam včasih pojavijo krivulje, katerih približek lahko narišemo s programi za dinamično geometrijo. Na podlagi tako pridobljenih slik, nekakšnih »fotorobotov«, bomo poskusili ugotoviti, za katere krivulje gre. Pred tem si bomo ogledali galerijo nekaterih najpomembnejših krivulj (premic, krožnic, stožnic in kubičnih krivulj), povezanih s trikotnikom. Med njimi se bodo skrivale naše skrivnostne krivulje. Obravnavana snov znova dokazuje, kako bogato dogajanje se skriva v ozadju tako preprostega objekta, kot je trikotnik. |
4.84 |
Okrogla miza |
Problematika ocenjevanja Organizirali smo okroglo mizo o problematiki ocenjevanja v osnovni in srednji šoli. Sodelovali so: A. Robnik, D. Kobal, J. Erker, M. Mehle, M. Skalicky, M. Zabret |
4.55 |
SREČANJE KOT CELOTA |
4.42 | |
21. in 22. september 2007 |
||
Avtor |
Vsebina |
ocena |
D. Kobal |
Uvod: O tem in onem. Tudi o poučevanju (matematike). O že mnogokrat žvečenih temah, ki jih ni mogoče prežvečiti. |
4,61 |
T. Košir |
O finančni matematiki: Predstavili bomo kratko, a zanimivo zgodovino finančne matematike. Vloga matematike v modernem svetu financ je vse bolj nepogrešljiva in poklic finančnega matematika postaja v svetu eden bolj iskanih in najbolje plačanih poklicev. Povzetek. |
3,61 |
M.Jerman |
Matematične uganke skozi zgodovino: Predstavljenih bo nekaj matematičnih ugank. Skozi zgodovino so večinoma služile kot razvedrilo, nekatere pa imajo tudi bolj mistične primesi. Pri nekaterih ugankah lahko med poglobljenim reševanjem opazimo intuitivni uvid v še dandanes težke probleme iz teorije števil, kombinatorike in geometrije. Gradivo |
4,51 |
M. Uršič |
Pogovor o odnosih med matematiko, logiko in filozofijo |
3,86 |
P. Šemrl |
Kratek (nezapleten) sprehod od fizike preko linearne algebre do geometrije: Predstavili bomo matematični problem, ki je bil v vsej splošnosti rešen šele nedavno, a je hkrati dovolj enostaven, da ga je mogoče razložiti s preprostimi matematičnimi orodji. Pri formulaciji in reševanju tega problema se srečajo fizika, linearna algebra in geometrija. |
4,78 |
A. Bauer |
Gödelova izreka o nepopolnosti: To bo predavanje o Gödelovih izrekih o nepopolnosti Peanove aritmetike. Izziv je predvsem te nadvse zanimive izreke narediti razumljive. Upamo, da nam bo to uspelo. |
4,69 |
V. Ščuka |
Antropologija matematike: V živi in neživi naravi nenehno delujeta dve veliki nasprotji: težnja po redu (evolucija) in težnja po neredu (entropija). V tem predavanju se bomo dotaknili pomembnosti učenja matematično-logičnih zakonitosti, ki so pri šolarju še posebej vezana na biološke zakonitosti, saj je njihova telesno-psihična konstitucija še zelo ranljiva. Zdi se pretirano, vendar manjka mladini v razvojnem obdobju prav red in ritmičnost zakonitosti, ki jih pogojuje matematika. Razpuščenost potrošniške lahkomiselnosti v starševski vzgoji je slaba osnova za razvoj osebnostne strukture mladostnika. Matematika je tukaj podobna športni vzgoji: potreba po rednem urjenju natančnosti, pozornosti, povezovanja, razmišljanja itd. Nekdo je sicer bolj, drugi manj nadarjen za matematiko - potrebujejo jo pa vsi. Potrošniško razvajeni šolarji so običajno slabi matematiki, saj prevladuje nenačelnost tudi pri "spletanju nevronskih mrež", ko istim simbolom lahko pripisujejo različne pomene. Abstrakcija je takrat povsem motena in matematičnost nična. Povzetek. |
4,84 |
SREČANJE KOT CELOTA |
4.52 |
Kratka predstavitev predavateljev na seminarju 2007/2008:
Bojan Hvala | Docent na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM |
Andreja Drobnič Vidic | Asistentka na Fakulteti za matematiko in fiziko UL |
Urška Rihtaršič | Profesorica matematike, podiplomska študentka na FMF UL |
Roman Drnovšek | Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko UL |
Damjan Kobal |
Docent na Fakulteti za matematiko in fiziko UL |
Tomaž Košir | Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko UL |
Marjan Jerman | Asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko UL |
Marko Uršič | Profesor za Logiko in Filozofijo narave na Filozofski fakulteti UL |
Peter Šemrl | Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko UL |
Andrej Bauer | Docent na Fakulteti za matematiko in fiziko UL |
Viljem Ščuka | Šolski zdravnik in psihoterapevt |