Prvi del seminarja Moderni izzivi poučevanja matematike 2013/14 je potekal 20. in 21. septembra 2013, drugi del pa 24. in 25. januarja 2014. Prisotnih je bilo okrog 50 udeležencev.

V spodnji tabeli so prikazani avtorji s predstavljenimi temami in povprečnimi ocenami (29-39 ocen) udeležencev:

 

 

24. in 25. januar 2014

Avtor 

Vsebina 

ocena

J. Smrekar

Simetrične porazdelitve

Seznanili se bomo s pojmom simetrične porazdelitve slučajne spremenljivke in obravnavali vprašanje, kako lahko na vzorcu testiramo, ali je porazdelitev proučevane slučajne spremenljivke simetrična. Tovrstni testi imajo veliko praktično uporabo v "vsakdanji" statistiki. Spotoma se bomo dotaknili osnov statističnega testiranja in temeljnih problemov, ki jih pri testiranju srečamo v statistični praksi.

4,68

S. Strle

Verižni ulomki in funkcije

Ogledali si bomo nekaj zanimivosti o verižnih ulomkih in povezavo s funkcijami.

4,77

P. Nose

E-Uganke 

Predstavitev ugankarskega raja, ki omogoča, da Presekove in druge naloge reševalci dobijo po internetu, tablici ali celo prenosnemu telefonu. Za nakatere naloge se da odgovore oddati kar po istem mediju. (Gradivo.)

4,03

P. Šemrl

Baze vektorskih prostorov

Najprej se bomo spomnili definicije baze končno razsežnega vektorskega prostora. Potem pa se bomo posvetili bazam v neskončno razsežnih prostorih. V predavanju se bomo srečali s teorijo množic, linearno algebro, funkcionalno analizo in trigonometrijskimi vrstami.

4,58

B. Hvala

Kimberlingova definicija značilne točke trikotnika

Prelistali bomo Kimberlingovo Enciklopedijo značilnih točk trikotnika in spoznali najpogostejše načine generiranja teh točk. Nato bomo uvedli (Kimberlingovo) definicijo tega pojma in nakazali presenetljivo povezavo s polinomi treh spremenljivk. Izkaže se, da je Kimberlingova definicija zelo široka, po okusu mnogih preširoka. Ogledali si bomo dva poskusa japonskega matematika Agaoke, kako to (preveliko) množico omejiti. Zaključili bomo z nekaj bolj sproščenimi razmišljanji na temo značilnih točk trikotnika.

4,52

K. Jaklič

O poslednjih rečeh 

Pri matematiki so aksiomi temeljna izhodišča (lahko bi rekli tudi poslednje utemeljitve) razmišljanja. In kako je s tem pri družboslovcih? Ali obstaja vrhovno načelo pravičnosti iz katerega izhaja vsa morala in vse pravo? Katero načelo bi to lahko bilo, kako naj ga uporabimo za rešitev konkretnih problemov, in kaj so vodilne “glave” vse do danes dognale o tem? Prek interaktivne vključitve slušateljev v razpravo o zanimivih konkretnih, a nerešenih, zagonetkah moralne teorije predavanje popelje do spoznavanja različnih temeljnih pristopov k teoriji pravičnosti in utemeljitvi prava v njej. Pravičnost in pravo sta eno. Res pa je, da...

4,84

SREČANJE KOT CELOTA

4,84

20. in 21. september 2013

Avtor 

Vsebina 

ocena

D. Kobal

Fibonaccijeva števila in navidezna protislovja

Fibonaccijeva števila, zlati rez, Cassinijevo enakost in privlačna geometrijska 'protislovja' je mogoče povezati v zanimivo zgodbo.

4,84

E. Žagar

 Aproksimacija krožnih lokov

Krožnice in krožni loki so pomembni geometrijski objekti. Svoje mesto so zato našli tudi v resnih industrijskih aplikacijah. Znano je, da niti krožnice, niti krožnega loka ne moremo natančno opisati s polinomskimi parametričnimi krivuljami. Ker so slednje med pomembnejšimi objekti v računalniško podprtem geometrijskem oblikovanju, se je razvilo mnogo tehnik za dobro aproksimacijo krožnih lokov. Spoznali bomo predvsem tiste, ki temeljijo na Bezierovih krivuljah. (Gradivo)

4.42

V. Ščuka

Matematika in delovne navade

Človeku so delovne navade vrojene, a jih mora v zgodnjem otroštvu potrditi z ustreznimi delovnimi vzorci. Permisiven pristop k vzgoji briše zastavljene genetske zapise in oblikuje neustrezne živčne mreže v možganih. Permisivnost sili otroke in šolarje v nizko energetsko opremljenost telesa in nizek akcijski potencial živčevja, kar pogojuje lenobo ter pomanjkljivo pozornost in vztrajnost. Pretirana raba (zloraba) tehnoloških informacijskih sistemov še dodatno sili v hipodinamičnost in v oblikovanje napačnih asociacijskih povezav. Potrošniški način življenja, kot ga je vpeljal neoliberalizem, pa ovira pot do preventivnih ukrepov v družini, šoli in družbi nasploh, saj ljudje ne premorejo več logične presoje in povezovanja vzrokov s posledicami. Preozek, specializiran način razmišljanja briše genetsko zastavljen divergentni sistem živčnih mrež in s tem možnost ozaveščanja sebe. Možgani se odzivajo regresivno: namesto s čelnimi režnji možganske skorje se odzivajo na prastar način – s hormoni. Narašča zmeda v načinu mišljenja, poneumljanje in z njim število psihosomatskih motenj.

4.46

M. Konvalinka

 Catalanova števila

Catalanova števila je prvi odkril Euler in so preštevalno zaporedje za mnoge pomembne kombinatorične objekte, na primer Dyckove poti, postavitve oklepajev in triangulacije konveksnega mnogokotnika. Predstavili bomo nekatere glavne lastnosti Catalanovih števil (eksplicitno formulo, rekurzijo, rodovno funkcijo itd.). (Gradivo)

4.71

M. Jerman

 Kratek vpogled v zgodovino integracije

Na predavanju bo predstavljena kratka zgodovina integracije; od začetnih metod aproksimacije in izčrpavanja v stari Grčiji, preko problematično definiranih infinitezimalnih in nedeljivih delov v renesansi, do prvih matematično korektnih metod, ki jih v srednji šoli učimo še danes. (Gradivo)

4.40

S. Klavžar

Različice igre Hanojski stolp - številne možnosti za raziskovalno delo učencev in dijakov  

Na predavanju bomo predstavili knjigo The Tower of Hanoi - Myths and Maths, Springer, Basel, 2013. Poleg klasičnega problema Hanojskega stolpa bomo predstavili njegove inačice, ki ponujajo različne možnosti za raziskovalno delo učencev in dijakov. (Gradivo)

4,72

SREČANJE KOT CELOTA

4,79

Kratka predstavitev predavateljev na seminarju 2013/2014:

Sašo Strle

Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko UL

Jaka Smrekar

Docent na Fakulteti za matematiko in fiziko UL

Peter Šemrl

Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko UL

Bojan Hvala

Docent na Fakulteti za naravoslovje in matematiko UM

Peter Nose

Asistent na Fakulteti za računalništvo in informatiko UL

Klemen Jaklič

Profesor na Harvardski univerzi, ZDA; pravo, etika

Emil Žagar

Profesor  na Fakulteti za matematiko in fiziko UL

Damjan Kobal

Docent na Fakulteti za matematiko in fiziko UL

Viljem Ščuka

Šolski zdravnik in psihoterapevt, pisec vzgojnih knjig

Matjaž Konvalinka

Docent na Fakulteti za matematiko in fiziko UL

Marjan Jerman

Asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko UL

Sandi Klavžar

Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko UL

 

 


Nazaj na osnovno stran