|
|
30. in 31. januar 2015
|
Avtor
|
Vsebina
|
ocena
|
A. Vavpetič |
Hex
Igro Hex igrata dva igralca, ki izmenoma polagata črne in bele žetone na ploščo, ki je tlakovana s šestkotniki in je oblike romba. Plošča je največkrat velika 11x11, je pa lahko poljubnih velikosti. En par nasprotnih stranic romba je obarvan črno, drugi pa belo. Cilj igre je s svojimi žetoni sestaviti pot, ki povezuje pripadajoči par nasprotnih stranic romba. Ogledali si bomo, kateri od igralcev pri optimalni igri zmaga, ali je možno, da se igra konča neodločeno, in kakšna je povezava igre Hex z Brouwerjevim izrekom o negibni točki, ki pravi, da ima vsaka zvezna preslikava iz kroga nazaj vase vsaj eno negibno točko. (Gradivo.) |
4,39
|
P. Moravec |
Vzorci praštevil
Povedali bomo nekaj klasičnih dejstev
o 'porazdelitvi' praštevil med naravnimi števili, prišli do nedavnega
rezultata Yitang Zhanga o skokih med praštevili in nato še do izboljšav
(Tao in projekt Polymath)... (Gradivo.) |
4,77
|
F. Petek |
Konkretno - Kaj imajo skupnega šport, Marija Montessori in matematika?
Predstavljen je bil avtorjev osebni pogled na razumevanje otroka, razumevanje vloge učitelja in vzgojitelja ter razumevanje (z)možnosti otrokovaga - človekovega razvoja v hitro spreminjajočih okoliščinah sodobne družbe. Avtor črpa svoja spoznanja tudi iz izkušenj in filozofije v montessori okolju. |
4,66
|
B. Drinovec Drnovšek |
O definiciji površine
Spoznali bomo primer, ki ga je leta 1890
objavil H. A. Schwarz in ki pokaže, da površine ne
moremo smiselno aproksimirati s površino bližnje
poliedrske ploskve. (Gradivo.) |
4,69
|
K. Cvetko Vah |
Mreže in urejenost
Obravnavali bomo
delno urejene množice in spoznali pojem
mreže. Ogledali si bomo vrsto dobro
znanih zgledov mrež, poseben poudarek pa
bo namenjen končnim mrežam. Na primeru
končnih mrež bomo tudi predstavili
Stoneov izrek o predstavitvi Booleovih
algeber in Priestleyin izrek o
predstavitvi distributivnih mrež. (Gradivo.) |
4,82
|
J. Juhant |
Umetnost, religija, filozofija (znanost) - matematika, etika in vzgoja
Življenje človeku nudi osnovo za razmišljanje. Grki so izhajali iz vodila: Najprej živeti potem filozofirati. L. Wittgenstein pravi: Vse življenje je reševanje problemov. Večina filozofov je cenila matematiko kot urejevalko človekovega miselnega (simbolnega) sveta. Platon jo je razumel kot vrhunec znanja. Aristotel je filozofiranje opredelil kot urejanje (življenja). Človekov duh usmerjajo tri spretnosti, logika misel, etika voljo in estetika čut za lepo. Orodje je govorica (simbol), s katero človek obvladuje napetost med Dionizijem (življenjski izbruh) in Apolonom (kulturni okvir, urejenost).... (Gradivo.) |
3,94
|
|
SREČANJE KOT CELOTA |
4,84
|
19. in 20. september 2014
|
Avtor
|
Vsebina
|
ocena
|
D. Kobal |
Geometrija prepogibanja papirja
Z ravnilom in šestilom lahko povsem geometrijsko pridemo do rešitev kvadratne enačbe. Preprosta 'pravila' prepogibanja papirja
pa omogočajo celo reševanje kubičnih enačb in pripeljejo do številnih zanimivih geometrijskih ugotovitev. |
4,82
|
|
U. Kuzman |
Kompleksna števila in geometrija
Del srednješolske matematike so tudi kompleksna števila, ki pa jih dijaki večinoma spoznajo zgolj
za potrebe reševanja polinomskih enačb. Predavanje bo predstavilo nekaj zanimivih geometrijskih problemov, ki jih je mogoče
rešiti s pomočjo kompleksnih števil in tako nadgraditi dijakovo razumevanje te snovi. Osnovna ideja je relacije med geometrijskimi
objekti opisati v kontekstu enostavno rešljivih enačb s kompleksnimi števili.
|
4.63
|
|
M. Brešar |
Zakaj matematika?
Predavanje ne bo dalo kakih novih odgovorov na vprašanje iz naslova. S pomočjo klasičnih primerov bomo le
poskusili osvetliti nekatere vidike smisla in pomena matematike.
|
4.98
|
M. Pavliha |
Matematika neznosne lahkosti neetičnega ravnanja
Predavatelj bo pod drobnogled vzel globalno in lokalno (j)etičnost in še posebej domačo klavrno politično prakso,
pri čemer si bo pomagal s pravom, filozofijo, interdisciplinarnim dognanjem in svojimi domačimi ter mednarodnimi izkušnjami.
Postavil bo tri zelo konkretne predloge za reševanje slovenske vrednotne in obče krize: Prvič, politične stranke naj imenujejo
spravni svet neindoktriniranih modrecev, ki bi pripravili z dokazi podprt pregled hudodelstev med drugo svetovno vojno in po njej,
kar bo služilo za dokončno sprejetje zgodovinskih dejstev, opravičila in spravo. Drugič, strankokracija je tako hudo omajala zaupanje
ljudi v politiko, da ga lahko povrne le civilna družba z neodvisnimi in nestrankarskimi predstavniki, ki se odlikujejo po svoji etičnosti
in strokovnosti. Tretjič, reformirana vlada in parlament bi morala med drugim omogočiti uvedbo prenovljenih šolskih programov v luči
svetovnega etosa, samouresničevanja in oblikovanja osebnosti na vseh ravneh vzgoje in vseživljenjskega izobraževanja. Družboslovje ne
zmore dohajati tehničnega napredka, zato sta renesansa in razsvetljenje slehernika ključ do pozitivnih družbenih sprememb.
|
4.30
|
G.Šega |
O markovskih verigah in Monte Carlo simulacijah
Poleg definicije markovskih verig si bomo ogledali nekaj najzanimivejših
rezultatov iz teorije, ki jih bomo eksperimentalno preverili s
simulacijami. Po nekaj testnih primerih simulacij se bomo lotili
problemov z različnih področij, kjer eksplicitnih rezultatov ne poznamo. (Gradivo)
|
4.90
|
B. Zalar |
Matematika in lokostrelstvo
Poleg splošnega uvoda o matematičnih modelih za računanje krivulje leta puščice, bomo predstavili konkreten primer
lokostrelske discipline 'arrowhead', kjer so na svetovnih prvenstvih slovenski lokostrelci osvojili več medalj, in z njo povezanega aplikativnega projekta primernega za srednješolce. (Gradivo)
|
4.23
|
T. Bergant |
Ali smo omreženi za matematiko?
Matematika in možgani ...
Predavateljica k nam prihajam kot nekdo, ki ga strokovno zanimajo možgani in je imel rad matematiko. Tako rad, da je celo
šel kukat v glave otrok, ali je matematika tam doma.
|
4,98
|
|
SREČANJE KOT CELOTA |
4,93
|
