Sobota, 30.1.2016 | ||
9:15 - 11:00 |
B. Plestenjak: Singularni razcep in regularizacija
Z regularizacijo lahko pridemo do uporabnih približkov za nekatere zelo občutljive sisteme linearnih enačb. Močno orodje, ki nam je tu v pomoč, je singularni razcep. Med drugim bomo videli, kako se regularizacija uporablja pri ostrenju zamegljenih fotografij. Gradivo. |
4.42 |
11:15 - 12:00 |
B. Hvala: Dežni apleti
Slučajno izbrane točke nam na pravokotniku v ravnini narišejo sliko, ki spominja na dežne kapljice na oknu. To je osnova t.i. dežnega apleta. Spoznali bomo primer uporabe tovrstnega računalniškega apleta pri predavanjih iz analize in nekaj primerov uporabe pri računalniških vajah iz elementarne geometrije. Apleti: pravokotnik, krog, rosetta, krog-enakomerno, trikotnik, ceva-miquel, meglica, simediane, neuberg). |
4.74 |
12:15 - 13:00 |
B. Hvala: Hofstedejevi indeksi in paradoksi v našem šolstvu
Nanizali bomo nekaj na prvi pogled presenetljivih pojavov v našem šolstvu. Nato bomo predstavili nekaj osnovnih dejstev o Hofstedejevih indeksih in preverili, ali so nam ti lahko v pomoč pri razumevanju predstavljenih pojavov. Gradivo, razlaga indeksov. |
4.75 |
13:00 - 14:15 | Odmor | |
14:15 - 16:00 |
J. Kociper: O zasvojenosti (z alkoholom) med mladimi
Odvisnost od alkohola je motnja, ki je poznana že tisočletja, povsod jo je najti in posega v vse človeške dejavnosti. Problematika alkoholizma ni le problem mladine temveč najprej odraslih. Da zmanjšamo število pijanih mladostnikov bi morali reševati problem alkoholizma pri posamezniku ter spreminjati mišljenje in stališča do alkohola. Pitje mladih lahko preide - a ne nujno - v odvisnost od alkohola pri odraslih. Odvisnost od alkohola je večplastni pojav, je bolezen posameznika, možganov in odnosov. Gradivo 1, gradivo 2. |
4.75 |
Petek, 29.1.2016 | ||
9:15 - 10:00 |
M. Černe: Plemljeve formule
Čeprav Plemljeve formule obstajajo že več kot 100 let, so v sodobni matematiki še vedno uporabljene in citirane. Predstavljeni bodo glavni koraki izpeljave Plemljevih formul. |
4.64 |
10:15 - 12:00 |
M. Kandić: Izračunavanje posebnih limit
Na kratko bomo ponovili osnovna pravila računanja z limitami in osnovne tipe limit, s katerimi se sreča matematik. Nato bomo izpeljali Wallisovo produktno formulo
ϖ⁄2=2⁄1⋅2⁄3⋅4⁄3⋅4⁄5⋅6⁄5⋅6⁄7⋅⋅⋅
s pomočjo katere bomo na koncu dokazali Stirlingovo formulo, ki pravi, da za velike n∈N velja
n!∼√(2ϖn)⋅(n⁄e)n.
Predstavitev, dokazi.
|
4.64 |
12:00 - 13:15 | Odmor | |
13:15 - 15:00 |
P. Šemrl: Vedeti in zamolčati
Ob konkretnih primerih bomo govorili o vsebinah, ki jih je pri poučevanju matematike koristno dobro razumeti. Tudi zato, da bi se znali pametno odločiti, kaj je bolje zamolčati. |
4.65 |
15:15 - 16:00 |
D. Kobal: Je lepota v očeh opazovalca?
Pogledali si bomo nekaj nalog, ki so lahko lahke, lepe, zanimive ali zgolj težke. Ob zanimivih primerjavah mnenj in dejstev bomo ugibali kako zanimivo nalogo (brez težav) naredimo težko in (nekoliko težje) obratno. Naloge. |
4.89 |
Januarsko srečanje kot celota | 4.79 | |
Sobota, 26.9.2015 | ||
9:15 - 10:00 | T. Pisanski: Nekaj let pozneje (Vabljeno predavanje Strokovnega srečanja DMFA) | 4.00 |
10:15 - 11:00 | I. Muševič: Fotonika s tekočimi kristali (Vabljeno predavanje Strokovnega srečanja DMFA) | 4.67 |
11:15 - 13:00 |
G. Cigler: Frizijski vzorci in njihove grupe simetrij
Vzorec v ravnini, ki se ponavlja le v eno točno določeno smer imenujemo Frizijski vzorec. Primere takih vzorcev pogosto srečujemo pri krašenju trakov, stebrov, zapestnic ipd. Če opazujemo grupe simetrij Frizijskih vzorcev, se izkaže, da obstaja sedem tipov (glede na ustrezno identifikacijo) takih grup, preko katerih lahko dobimo ustrezno klasifikacijo Frizijskih vzorcev. V okviru predavanja si bomo najprej ogledali vse možne vrste izometrij ravnine in s pomočjo njih izrazili prezentacije sedmih Frizijskih grup. Gradivo |
3.09 |
13:00 - 14:15 | Odmor | |
14:15 - 16:00 |
J. Dular: Topla afriška srca
Na predavanju bomo spoznali humanitarno delovanje in tudi poučevanje v oddaljeni Afriki. Srečali se bomo z naravnimi lepotami Ugande, Tanzanije in Malawija ter se dotaknili izobraževalnih aktivnosti humanitarnega društva ELA (Education, Literacy, Art), ki deluje v tako zelo drugačnih razmerah, kot vladajo v razvajeni Evropi. |
4.80 |
Petek, 25.9.2015 | ||
9:15 - 11:00 |
D. Dolžan: Tropska matematika
Na množici realnih števil (skupaj z elementom ∞) definiramo novi operaciji seštevanja in množenja s predpisoma a⊕b=min{a,b} in a⊙b=a+b. Tako definirano strukturo poimenujemo tropski polkolobar. Ogledali si bomo osnovne lastnosti tropskih polkolobarjev in nekaj praktičnih uporab. |
4.64 |
11:15 - 12:00 |
M. Razpet: Tudi matematiki se motimo
Matematiki smo samo ljudje in se v svojih trditvah včasih tudi zmotimo. Razlogi za to so različni, na primer: prenagljeni sklepi iz posebnega na splošno, računske napake, zanašanje na nazornost, neupoštevanje vseh možnosti. Pogledali si bomo nekaj primerov napak, ki so jih zagrešili znani matematiki od antike do novejših časov. |
4.00 |
12:00 - 13:15 | Odmor | |
13:15 - 14:00 |
N. Lavrač: Strojno učenje in podatkovno rudarjenje
Strojno učenje je področje umetne inteligence, ki se ukvarja z analizo podatkov za potrebe odkrivanja zanimivih vzorcev in zakonitosti v podatkih. Predavanje se osredotoči na odkrivanje zakonitosti iz tabelaričnih podatkov in korpusov besedil. Gradivo |
4.36 |
14:15 - 16:00 |
P. Koc: Mehansko reševanje diferencialnih enačb
Mehanski računski stroji so postali odvečni s pojavom in bliskovitim razvojem elektronskih računalnikov. Do takrat pa so bili mehanski računski stroji koristno orodje na nekaterih področjih človekovega udejstvovanja (trgovina, računovodstvo, znanost). Višek razvoja mehanskih računskih strojev predstavlja, t.i. diferencialni analizator, ki je služil za reševanje diferencialnih enačb na različnih znanstvenih področjih in pa seveda, kot je to pogosto pri visokotehnoloških izdelkih, v vojski, konkretno za izračun balističnih krivulj. Dandanes se diferencialni analizatorji uporabljajo zelo redko in to le še v pedagoške namene ali pa kot delujoči eksponati v specializiranih muzejih. Na seminarju bo predstavljen razvoj in uporaba diferencialnega analizatorja, podrobneje bodo obrazloženi posamezni sestavni deli in principi delovanja le-teh. Gradivo |
4.56 |
(izven programa, DMFA, 16:10 - 16:40;) K. Cof Mlinšek, L. Kračun-Berc, M. Željko: Spremembe pri tekmovanjih v znanju matematike v OŠ in SŠ | 3.67 | |
Septembersko srečanje kot celota | 4.58 |